Knjige, ki se začenjajo na 'S'
Sveti Španec Ignacij iz Loyole je zapisal znamenito izkušnjo. V mladosti je bil vojak. V spopadu je bil ranjen, zato je moral okrevati v nekem gradu. Čas bi mu hitreje tekel, ko bi mu prinesli kratkočasno čtivo, pa v grajski knjižnici ni bilo veliko izbire. Na knjižnih policah so imeli le življenjepise svetnikov in še nekaj drugih knjig z versko vsebino. Če je človek res žejen, je tudi voda iz luže dobra, in tako je tudi Ignacij segel po tem, kar je bilo na voljo.
V sebi je zaznal, da je ob prebiranju življenjepisov svetnikov, občutil mir in veliko željo, da bi jih posnemal. Česa podobnega ni izkusil ob branju drugih knjig. Tako je dognal in zapisal eno od prvih pravil duhovnega razločevanja.
Prepričan sem, da lahko pritrdimo temu pravilu tudi z lastnimi izkušnjami. Morda smo obsedeli pred televizijo in po določenem času spoznali, da film ali oddaja ni obogatila našega duha. Žalostno ali celo jezno ugotovimo, da smo slabo porabili čas. Ker nas v razmerah, v katerih živimo, stalno obsipavajo z besedami, podobami in glasovi, ki obljubljajo navidezno srečo, smo tudi sami v skušnjavi, da nas odnese mogočni tok plehkosti in površnosti.
Prvi in izredno pomemben pogoj pri plavanju na drugi breg pravega miru in sreče je tišina. To kratko malo pomeni, da se odtegnem malodane vsem občilom in ne dovolim, da smetijo mojo notranjost.
Drugi, prav tako pomemben korak, pa je, da sem izbirčen pri vsebinah, ki me resnično hranijo. Tu pa ima dandanes Jezusov učenec veliko veliko več dobrih knjig, kot jih je imel Ignacij, ko še ni bil sveti.
Čudim se, da sem sam razmeroma pozno odkril, kakšno bogastvo skrivajo v sebi življenjepisi svetnikov. Pred leti sem bil nejevoljen, ker smo duhovniki od pristojnih založb dobivali šmarnično branje, ki je bilo izmišljeno ali kako drugače nezanimivo. Takrat sem segel po starih in preizkušenih knjigah – življenjepisih svetnikov. Tako tudi letos nisem bral predlaganega čtiva, ampak šmarnice iz leta 1995, v katerih smo spoznavali izredno zanimivo in nadvse spodbudno življenje sv. Antona Padovanskega.
Sledimo hudomušnemu predlogu svetega Filipa Nerija, čigar življenjepis me je izredno očaral in navdihoval, naj beremo čim več knjig tistih avtorjev, ki se začenjajo s črko 'S'. Pri tem je seveda mislil na tista imena, ki imajo na začetku predpono sveti.
Jože Čuk, župnik