Grešil sem v mislih...
Na začetku svete maše nas duhovnik povabi h kesanju. Gre za trenutek, ko doživljamo globoko povezanost z vsemi ljudmi. Takrat namreč rečemo: "Grešil sem v mislih, besedah in dejanju". Potem pa sledi vrhunec, ko kesanje sklenemo s ponižno in resnično prošnjo: "Zato prosim sveto Devico Marijo, vse angele in svetnike in tudi vas, prosite zame Boga, nebeškega Očeta."
Greh je tista danost, ki vse ljudi napravlja enake, uboge in ponižne. Ko ga priznamo in zanj prosimo odpuščanja, lahko še globlje postanemo bratje in sestre med seboj. Če sebe res dobro poznamo, imamo v vsej ponižnosti druge za boljše od nas.
Ko razmišljamo o grehu, se premalo zavedamo, da se zlo spočne najprej v naših mislih. Ker jih drugi ne morejo poznati, se nam zdi, da to še ni nič hudega, če zlo mislimo. Vendar to preprosto ne more držati. Ne sme nam biti vseeno, kaj se plete po naših mislih!
Pa bo kdo ugovarjal, da misli itak ne moremo nadzorovati, da se porajajo same od sebe, da preskakuje od ene resničnosti k drugi, skratka da jih ne moremo imeti na vajetih. Delno ti ugovori že držijo, vendar sem prepričan, da nam kljub vsemu ne morejo odvzeti odgovornosti.
V današnjem času zelo pogosto govorimo o zdravi prehrani. Zdravniki nas opozarjajo, da je jed ena od glavnih temeljev našega zdravja. Kdor želi svoje telo ohraniti čilo in polno življenja, bo zelo pozoren, kaj vnaša v svoje telo.
Podobno je tudi z našimi mislimi. Tudi one potrebujejo hrano. Zato nam ne sme biti vseeno, kaj gledamo, poslušamo ali beremo. Čisto preprosto je dokazati mojo trditev: kako se počutite, ko preberete kaj lepega, duhovnega, spodbudnega? Kako se počutite, ko pogledate dobro oddajo ali dober film? Kako se počutite, ko poslušate nekoga, ki govori dobrohotno, duhovno in resnično. Počutimo se dobro!
Če hočemo imeti dobre misli, jih hranimo z najboljšim: "Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je plemenito, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in ugledno, vse to imejte v mislih… In Bog miru bo z vami" (Flp 4, 8)
Jože Čuk, župnik