Prenos svete maše
Zaradi povečanega števila obolelih, je vlada sprejela nove ukrepe. Naša župnija je na rdečem območju, zato bodo bogoslužja potekala tako kot običajno v teh neobičajnih časih.
Naš župnik je z nami povezan tudi s prenosi svetih maš preko Facebook profila župnije Sora (https://www.facebook.com/zupnijasora). Svete maše so po prirejenem urniku:
- nedelja ob 9h.
- med tednom ob torkih in četrtkih ob 18.30.
Ostanite zdravi!
Vrtiljak ali vijak
Spomnim se, da sem prav kmalu po prihodu v Soro nakupil nekaj orodja: izvijače, klešče vseh vrst, spajkalnik, udarni vrtalnik in še mnogo drugih pripomočkov, pa seveda tudi žeblje in vijake različnih velikosti. Vse to na prvi pogled ne odseva službe, zaradi katere sem prišel med vas. Vseeno sem nakup opravil z mirno vestjo. Vesel sem bil večje samostojnosti, dela pa pri tolikih stavbah itak nikoli ne zmanjka.
Zelo pogosto pri opravilih in popravilih potrebujem vijake. Teh imam v posebnih predalnikih res veliko vrst in velikosti.
Vijak je lepa slovenska beseda za predmet, v katerega je vrezana vijačnica, po kateri je dobil ime. Ko ga v les ali kamen privijemo ali izvijemo, se vrti na svojem mestu, obenem pa se počasi spušča ali dviga. Če ima vijak zelo goste navoje, potem ga je treba kar nekaj časa vrteti, da opravimo, kar želimo. Ko smo nekoč to delali ročno, je bilo vijačenje zamudno in včasih tudi naporno.
Morda smo že doživeli ali pa se nam to dogaja ravno v tem času, da ponavljamo vedno ene in iste napake, se na določene dogodke znova in znova odzivamo enako boleče, padamo v iste težave in se pustimo ujeti v iste zanke. Kako boleč in bridek je lahko občutek, ko se nam dozdeva, da se vrtimo v krogu. Življenje res lahko dobi podobo vrtiljaka, kjer se na videz neprenehoma vse spreminja, v resnici pa nikamor ne pridemo. Eno samo večno vračanje, ki nas lahko pripelje na rob obupa…
Vrtiljak je lahko v meni, tebi, družini in narodu, samostanu ali tovarni, med možem in ženo. To lahko pošteno priznamo verjetno prav vsi. Ključno vprašanje je torej, kako postati podoben vijaku, ki se na videz vrti na istem mestu, a se vseeno počasi dviga.
Mislim, da lahko pošteno odgovorim, kar vem: na prvem mestu je vera – če ne naša, pa tista, ko kdo verjame v nas; potem sledijo sočutje, potrpežljivost in spoznanje, da se spremembe dogajajo počasi. Neprecenljiva je brezpogojna ljubezen in resnica izrečena v njej… Dodajte še sami svoje odgovore in po želji spremenite vrstni red.
Če čutimo, da nas življenje pritiska, podobno kot izvijač pritiska vijak, ko ga obrača, če nas "šraufa", kot radi rečemo, potem je morda dobro vedeti, da nas Nekdo zvija zato, da bi izšli iz ujetosti vrtiljaka v vijačnico življenja.
Jože Čuk, župnik