POSEBNO OBVESTILO
Da bi preprečili širjenje okužb z virusom COVID – 19 je Slovenska škofovska konferenca sprejela sklep, da se po župnijah ne poučuje rednega verouka vsaj do 29. marca. Rednega verouka torej v naši župniji ne bo do konca meseca marca.
Še nekaj koristnih informacij:
- Svete maše lahko spremljate na TV programu Exodus, prenos svetih maš iz Vatikana, ki jih daruje naš papež Frančišek, pa se neposredno prenašajo tudi na TV Nova 24. Poslušalci radia Ognjišče vedo, da lahko spremljajo dnevne molitve in svete maše tudi preko radijskih valov.
- Naročniki Ognjišča in Družine: mesečnik in tednik bosta na voljo na polici pred vhodom v župnijski dom. Če kdo nima prevoza, naj sporoči, da mu čtivo prinesemo na dom.
- Čeprav se izogibamo druženju, pa sem še vedno dostopen za pogovor ali katerokoli potrebo. Pokličete me lahko na številki 041 692 543 ali 01 3611-534.
- Spremljajte spletno in Facebook stran župnije Sora. V nedeljo, 15. marca 2020 ob 09:30 bo prenos nedeljske svete maše iz župnijske kapele na Facebook strani: https://www.facebook.com/zupnijasora/
Jože Čuk, župnik
Prosite in se vam bo dalo
Pred dnevi, ko smo imeli počitnice, sem se podal na Nanos. Ko sem prišel na vrh, sem se zaradi močnega in mrzlega vetra odpravil v zavetje koče, ki je bila seveda zaprta. Pred vhodom so lesene klopi in miza, da lahko popotnik dostojno poje, kar je prinesel s seboj. Ko sem se preoblekel, sem iz nahrbtnika vzel svoj priljubljen obed. V papirnati vrečki je bil kruh, poleg njega pa ribja konzerva.
Že ko sem prihajal h koči, mi je nasproti prišel pes, mislim, da je bil podoben nemškemu ovčarju. Nisem se ga ustrašil, ampak sem ga celo prijazno nagovoril, saj sem bil prepričan, da je njegov gospodar v bližini. A lastnika štirinožnega človekovega prijatelja ni bilo od nikoder, pa tudi nobenega drugega pohodnika nisem videl.
Ko sem torej sedel za mizo, da bi se okrepčal, je pes prišel do mene. Vedel je, da nameravam jesti, zato je upal, da bo kaj tudi zanj. Nisem bil navdušen, da bi z njim delil hrano, vendar je pes tako ponižno vztrajal, poleg tega pa je še svojo glavo naslonil na moje koleno in me milo gledal, da se je moje srce končno le omehčalo. Namočil sem košček kruha v olje, v katerem so plavale sardine, in mu ga dal. Z veliko slastjo ga je pojedel in si zadovoljno obliznil gobec.
Moram reči, da me je pes spravil v dobro voljo. Spomnil sem se evangeljskih odlomkov, v katerih so opisani te živali. Luka zapiše, da so ubogemu Lazarju, ki je ležal pri bogatinovih vratih, psi lizali rane. Marko pa beleži dogodek, ko je poganska žena prosila Jezusa, da bi ozdravil njeno hčer. Jezus jo na videz grobo zavrne: »'Pústi, da se najprej nasitijo otroci. Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.' Ona pa je odvrnila: 'Gospod, tudi psi pod mizo jedo drobtinice, ki padajo od otrok.' Rekel ji je: 'Zaradi te besede pojdi, demon je šel iz tvoje hčere'« (Mr 7, 24-30).
Pes mi je s svojim obnašanjem priklical Jezusove besede: "Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo" (Lk 11, 9-10).
Jože Čuk, župnik