Me je sram križa?

Kdo ne pozna Cankarjeve črtice Mater je zatajil, v kateri opiše, kako se je sramoval svoje matere. Njena skromna obleka in stan sta ga spravljala v zadrego. Kasneje je spoznal, da je ravnal strahopetno.

 Malokdo ne ve, da so bili Slovenci v preteklosti zasramovani zaradi svojega jezika. Nemščina, italijanščina, ponekod tudi madžarščina, pred desetletji pa še srbohrvaščina so bili jeziki z večjo veljavo. Jezik uradnikov in gosposke je bila na večjem delu slovenskega jezikovnega prostora nemščina. Celo danes se na žalost pojavljajo težnje, da bi slovenščino nadomestila povsod prevladujoča angleščina. Nas je sram materinščine?

Otrok, ki venomer posluša, da ni dovolj dober, občuti veliko sramu. Brez pohvale in potrditve, da je v svojem bistvu dober, bo v življenje odšel pohabljen.

Eno najbolj bolečih bivališč sramu je naše telo. Samo pomislimo, kako težko je sprejeti naše telesne hibe in pomanjkljivosti. Koliko ljudi zaradi svojega telesa noče na morje, kajti tam ga odkrijemo in izpostavimo bolj kot kjerkoli drugje.

Nezdravi sram je zahrbtni uničevalec našega življenja. Zaradi njega se zapiramo vase, ne razvijemo svojih darov in dopustimo, da nas namesto sreče preplavi uničujoča žalost.

V našem narodu pa že dolgo zaznavam sram, ki me zelo vznemirja. Zelo se sramujemo jasno povedati, da smo verni. Pogosto v pogovorih z znanimi osebnostmi novinarji postavijo vprašanje o veri. V večini primerov so se vprašani skorajda opravičevali, če so prejeli zakramente, so ali še hodijo v cerkev in podobno.. Sprašujem se, od kod ta sram? Morda je odgovor v dolgoletnem zasramovanju vere in Cerkve, ki smo mu bili priča?

Dejstvo je, da je Evropa zrastla na grško rimskem izročilu in krščanstvu. Kdor tega ne priznava, ampak se tega celo sramuje, ne more obstati. Tako obnašanje pa je v resnici nesramno.

Praviloma nas mora biti sram, ko storimo zlo ali opustimo dobro. To je sram, ki je nujen in v svojem bistvu dober. Ne smemo pa se sramovati naših krščanskih korenin. Zato Jezus jasno pove: "Vsakega, kdor mene prizna pred ljudmi, bo tudi Sin človekov priznal pred Božjimi angeli; kdor me pa zataji pred ljudmi, bo zatajen pred Božjimi angeli."

Jože Čuk, župnik