Slovar križa

Šest let se učim špansko. Vsak dan najmanj petnajst minut rešujem naloge in spoznavam nove besede. Običajno to storim pred kosilom, v samostanu, ko čakam, da mi ena od sester karmeličank ljubeznivo prinese pladenj, na katerem je vroča juha.

Vesel sem, da vztrajam, ker me zvestoba nagrajuje in bogati. Zdaj že morem razmeroma dobro brati novice v španščini, poslušati predavanja in pogovore z izbranimi govorci – na spletnih straneh, seveda.

O govorici pravimo, da je živa, ker se stalno spreminja in odseva dušo naroda. Sveti Pavel v pismu skupnosti v Korintu sicer pravi, da bi nam tudi znanje angelskih jezikov nič ne koristilo, če bi ne imeli ljubezni, a meni ravno znanje jezika omogoča, da morem bolj spoznavati in ljubiti ljudi in svet.

Podobno kot se učim španščine, se postopoma učim razumevanja življenja. Spoznavam, kako je njegovo sporočilo mnogokrat nedoumljivo in težko. Čeprav se mi zdi, da sem počasen v učenju, vseeno morem reči, da govorico življenja danes bolje razumem kot pred desetletji. V slovarju bivanja sem največkrat iskal smisel trpljenja, preizkušenj, ponižanj, padcev in neuspehov. S temi besedami se piše evangelij mojega in verjetno tudi tvojega življenja.

O vsem tem premišljujem predvsem zato, ker me nenehno izzivajo in navdihujejo beseda svetega Pavla. V že navedenem pismu vernikom v Korintu zapiše stavek, ki v sebi skriva izredno, skorajda jedrsko moč: »Bratje, tudi ko sem jaz prišel k vam, nisem prišel zato, da bi vam z vzvišenostjo besede ali modrosti oznanjal Božjo skrivnost. Sklenil sem namreč, da med vami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega« (1 Kor 2, 2).

V središču Pavlovega oznanila je križ, o katerem pravi, da je »Božja moč in Božja modrost« (1 Kor 1, 24). To je mogel reči zato, ker je sam veliko, zelo veliko trpel. Ko ga je vstali Gospod poklical, je o njem rekel Hananiju: »Pokazal mu bom, koliko bo moral trpeti za moje ime« (Apd 9, 16).

Vse bolj sem prepričan, da o življenju največ »vedo« tisti, ki so trpeli. Skrivnost življenja najbolje prevajamo s pomočjo slovarja križa. Vsako novo spoznanje mora skozi veliko bolečino ali ljubezen, ki sta dve podobi ene same resničnosti.

Kako resnično je, kar je nekoč zapisal Léon Bloy: »V srcu so kraji, ki še ne obstajajo. Bolečina mora biti, da začnejo bivati.«

Jože Čuk, župnik