Praviš to sam od sebe, ali so ti drugi povedali o meni?

Tako je Jezus odgovoril Pilatu, ko ga je ta vprašal, če je on res judovski kralj. Vprašanje se zdi sprva povsem obrobno. Jezus je vendar pred sodnikom, ki odloča o njegovem življenju. Je res važno, od kod je prišel podatek? Očitno pa je odgovor vsaj za Jezusa, in posledično tudi za nas, zelo pomemben.

V življenju slišimo in se naučimo marsikaj. Pomislimo, večina šolskega pouka je pravzaprav v tem, da poslušamo in si skušamo zapomniti, kar so spoznali ali povedali drugi učeni ljudje. In temu, kar si zapomnimo, pravimo znanje. A vemo, da je tako »znanje« v glavnem zelo minljive vrste. Večino naučenega hitro pozabimo, zato se z razlogom sprašujemo, kako smiselna je šola, ki temelji predvsem na kopičenju podatkov.

Nekaj podobnega se dogaja tudi na področju vere. O Bogu, Cerkvi, svetnikih in Svetem pismu vemo veliko. Pa smemo zato reči, da smo verni? Nikakor ne! Vera v Boga je bistveno bolj globoka od površinskega vedenja. Tisto, kar nas res močno nagovori, je izkušnja.

Izkušnja ne ostane na površju, ampak se z močjo dotakne srca, duše in mišljenja. Za razliko od znanja, ki ga pridobimo s poslušanjem ali pisanjem, je izkušnja izrazito osebna. Številke in besede pozabljamo, izkušnje pa praviloma nikoli ne.

V življenju ima izkušnja izrazito prednost pred znanjem. Veliko bolj ji verjamemo. Če učitelj uči s srcem, je veliko bolj učinkovit kot tisti, ki podaja snov pravilno, a brez žara. Z veseljem se spominjamo profesorjev, ki so nam znali ogreti srca s svojim navdušenjem.

Ljudje, ki so na različne načine milostno okusili Boga in njegovo slavo, so resnični pričevalci. O njem niso samo poslušali. Njihov govor ni samo pravilen, ampak prepričljiv, ker govorijo iz sebe. Na pravimo zaman, da so taki ljudje 'goreči', kajti ob njih se ogreva in vnema tudi  naša vera.

Pa se zopet vrnimo k Pilatu. Ne vemo, kaj je o Jezusu slišal od drugih, zagotovo pa vemo, da je ob zasliševanju, o njem dobil svojevrstno izkušnjo. Prepričan sem, da je doživel Jezusovo svetost, notranjo moč in veličino. Zato je ukazal zapisati na tablo, ki je visela nad Jezusovo glavo: »Jezus, Nazarečan, Judovski kralj.«

Evangeliji nam poročajo, kako nejevoljni so bili judovski voditelji zavoljo tega napisa. Od Pilata so zahtevali, naj ga popravi, češ, da je Jezus o sebi rekel, da je judovski kralj. A Pilatova izkušnja je močnejša od njihovega ugovora: »Kar sem pisal, sem pisal!«

Jože Čuk, župnik