Dajati ali prejemati?

Ali ste vedeli, da apostol Pavel, oni mladenič, ki je še kot Savel, pazil na oblačila mož, ki so kamnali diakona Štefana, ni nikoli videl ali slišal Jezusa 'v živo'? Razodel se mu je šele ob padcu na usodni poti v Damask, komor je šel zatirat njegove učence. Pa tudi tedaj ni videl njegovega obličja ali podobe, le svetlobo in glas, ki mu je rekel: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš« (Apd 9).

Savla je močna svetloba oslepila za tri dni. Spremljevalci so ga za roko vodili v Damask. Tam je Jezusov učenec z imenom Hananija molil in imel videnje. Bog mu je naročil, naj obišče Savla: »Pojdi, zakaj on je posoda, ki sem si jo izbral, da ponese moje ime pred pogane in kralje in Izraelove sinove. Pokazal mu bom, koliko bo moral trpeti za moje ime.«

Hananija je poiskal Pavla, nadenj položil roke in molil. Spregledal je telesno in duhovno. Takoj je začel z vso močjo oznanjati, da je Jezus Božji Sin. Kasneje je napisal številna pisma krščanskim skupnostim, ki jih je na treh misijonskih potovanjih ustanavljal. Mnoga so ohranjena in poleg evangelijev predstavljajo bistveni del Nove zaveze.

Presenetljivo pa je, da v vseh novozaveznih poslanicah nihče od piscev ne navaja Jezusovih besed ali dejanj. Pavel, denimo, niti enkrat ne zapiše neposrednih Kristusovih besed. Prav tako v vseh ostalih knjigah ne najdemo sledu o Jezusovih prilikah, govoru na gori ali številnih čudežih, ki jih je naredil.

Obstaja pa izjema, ki potrjuje pravilo. Apostolska dela, ki jih je skrbno napisal evangelist Luka, opisujejo srečanje Pavla in starešin v Efezu. Preden se je od njih poslovil, jim pove: »Sami veste, da so te roke prislužile, kar je bilo potrebno meni in mojim tovarišem. V vsem sem vam pokazal, da se je treba tako truditi in skrbeti za slabotne in se spominjati besed Gospoda Jezusa, ki je sam rekel: ›Bolje je dajati kakor prejemati‹« (Apd 20).

To je torej edini navedek Jezusovih besed v vsej Novi zavezi, če ne upoštevamo evangelijev. Nas more to spoznanje kaj naučiti? Vsekakor!

Velikokrat smo prisiljeni zbirati, varčevati in prejemati: Moramo poplačati dolgove, načrtujemo popravilo ali gradnjo hiše, avtomobila… Vendar vse to ne sme zapreti našega srca in dlani. Če zaupamo v Božjo previdnost in vsemogočnost, moremo vedno dajati s preprostim in veselim srcem: »Naj ne ve tvoja levica, kaj počne desnica« (Mt 6, 3). Dajanje nas spreminja bolj kot prejemanje. Zato, pravi Jezus, je bolje dajati.

Jože Čuk, župnik